Triatlon je zakon!

Ko sem se pred sedmimi leti pričel boj resno ukvarjati  s tekom, se mi je triatlon zdel nedosegljiv. Postopoma sem se kalil na tekaških desetkah in polovičkah ter se dve leti kasneje prijavil na prvi maraton, po katerem se mi je zdelo, da je to vrhunec moje kariere vzdržljivostnega športnika. Z izboljševanjem rezultatov na naslednjih maratonih je bilo moje navdušenje za ta šport vedno večje, a sem se zadnji dve zimi vedno težje odpravil na tekaške treninge, predvsem zaradi slabih vremenskih razmer in tudi kopičenja poškodb. Potreboval sem spremembo.

Po pogovoru z Mojco in nato z Rokom sem se odločil pridružiti se k Olimpija triatlon klubu. Ostali člani so me toplo sprejeli. Treningi so potekali v delovnem, a prijetnem vzdušju. Pogosto smo se po treningih pogovarjali o »skrivnostih« triatlona, večkrat tudi med proslavljanjem življenjskih in športnih mejnikov članov kluba. Moja želja za to sezono je bila udeležba na polovičnem Ironmanu v Puli. Rok je predlagal, naj si pred tem naberem izkušnje na kakšni krajši tekmi. Odločila sva se za Bled.

Na Triglav triatlonu Bled 2015 sem se prijavil za olimpik kategorijo. Malo sem se bal časovne zapore po plavalnem in kolesarskem delu, ker v teh disciplinah nisem nikoli tekmoval, dodatna skrb  pa je bila napovedan deževen dan.

In res, dan moje prve triatlonske tekme ne bi mogel biti slabši. Temačen, deževen in mrzel. Da je bila mera polna, so organizatorji  tik pred tekmo prepovedali uporabo neoprenske obleke, ker je bila temperatura jezera 22,5 ⁰C. A se nisem pustil. Pri tem so mi pomagali najbližji, prijazni organizatorji, klubski kolegi in najbolj Rok z nasveti, pomočjo ter navodili.

Po kratki razlagi vodje tekmovanja smo štartali v vodi. Plavali naj bi dva kroga po 750 m. Zavedajoč se svojih plavalskih »sposobnosti« sem se postavil na konec, a kljub temu ni manjkalo težav. Večkrat so me ovirali plavalci, ki so se precenili in omagali, nato so me v svojem drugem krogu prehitevali najboljši plavalci, ki pri tem niso bili preveč obzirni. Ob tem sem tudi sam nekajkrat izgubil smer in plavalni del končal s časom, ki je bil slabši od najbolj skromnih pričakovanj. Tudi prva menjava se je v praksi izkazala veliko zahtevnejša, kot sem pričakoval, kljub dobrim navodilom in mentalni pripravi na morebitne težave. Ko so me pred štartom kolesarskega dela sodniki opozorili na časovno zaporo, nisem več mislil na dež. Šest krogov zelo razgibane proge je minilo kot bi mignil. Druga menjava je bila nekoliko boljša in že sem tekel. Ob progi so me spodbujali klubski kolegi in redki navijači, saj je večina tekmovalcev že zaključila s tekmo. Po 3 urah, 26 minutah in 25 sekundah sem tudi jaz prispel v cilj. Utrujen in med zadnjimi, a poln vtisov in vesel, da sem postal triatlonec. Prvega ne pozabiš. Odločil sem se: triatlon je zakon!

1 reply

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Hello